V BRITANIJI TISOČI AZILANTOV ŠE VEDNO ŽIVIJO V HOTELIH – MEDTEM NA TISOČE LJUDI SPI NA ULICAH
- UPOR
- 4 days ago
- 3 min read
Posnetek iz britanskega hotela je sprožil precej ostro vprašanje.
Snemalci hodijo po objektu, kažejo pripravljeno hrano in se pogovarjajo z osebjem.
Toda njihovo glavno sporočilo ni, ali je v tem konkretnem hotelu 50, 100 ali 300 ljudi.
Njihovo vprašanje je precej preprostejše:
Kako lahko država zagotavlja hotelsko nastanitev in prehrano prosilcem za azil, medtem ko del njenih lastnih prebivalcev nima niti normalne strehe nad glavo?
In ko pogledamo uradne britanske podatke, vprašanje ni izmišljeno.
16.021 PROSILCEV ZA AZIL JE ŠE VEDNO V HOTELIH
Po najnovejših podatkih britanskega notranjega ministrstva je bilo konec junija 2026 v sistemu državne podpore 93.293 prosilcev za azil.
Od tega jih je:
16.021 živelo v hotelih.
Število se sicer hitro zmanjšuje. Še septembra 2023 jih je bilo v hotelih kar 56.018.
Toda tudi danes ne govorimo o »nekaj posameznikih«.
Govorimo o več kot 16.000 ljudeh v hotelskih nastanitvah, ki jih financira država.
IN HOTELI NISO POCENI
Britanska vlada je junija objavila tudi podatek, koliko jo takšna nastanitev približno stane.
Povprečni strošek hotelske nastanitve prosilca za azil:
144 funtov na osebo NA NOČ.
Za primerjavo:
nastanitev istega človeka v običajnem razpršenem sistemu državo v povprečju stane približno 23,25 funta na noč.
Prav zato želi britanska vlada uporabo azilnih hotelov končati.
HRANA JE V DELU NASTANITEV DEJANSKO ZAGOTOVLJENA
Tudi prizori hrane iz videa sami po sebi niso nič nenavadnega.
Uradna navodila Home Office potrjujejo, da je lahko začetna nastanitev za prosilce za azil s polnim penzionom, polpenzionom ali samopostrežna.
Če nastanitev zagotavlja obroke, prosilec za azil poleg tega prejema nižji tedenski denarni znesek – trenutno 9,95 funta na osebo za druge osnovne potrebe.
Torej:
streha nad glavo – da.
hrana – v takšnih nastanitvah da.
osnovna denarna pomoč – da.
Toda trditve, da vsakemu država plačuje mobilni telefon in vse običajne hotelske ugodnosti, iz tega posnetka ne moremo potrditi.
MEDTEM JE 8.748 LJUDI V ENEM MESECU SPALO NA PROSTEM
In zdaj pridemo do dela zgodbe, na katerega opozarjajo snemalci.
Po uradnih podatkih za junij 2026 je bilo samo v Angliji evidentiranih približno:
8.748 ljudi, ki so v tem mesecu spali na prostem.
To je celo rekord za ta del leta.
In še pomembnejši podatek:
med tistimi, pri katerih je bila narodnost znana, jih je bilo 79 odstotkov britanskih državljanov.
Zato kritike ni mogoče preprosto odpraviti z besedami, da gre samo za »protimigracijsko propagando«.
Obstaja resnično vprašanje prioritet države.
135.580 GOSPODINJSTEV V ZAČASNIH NAMESTITVAH
Problem je še veliko širši.
Konec marca je bilo samo v Angliji rekordnih 135.580 gospodinjstev v začasnih nastanitvah.
Med njimi je bilo:
86.460 gospodinjstev z otroki.
V teh začasnih nastanitvah je živelo kar:
177.530 otrok.
To niso politični slogani.
To so podatki britanske vlade.
IN POTEM SO TU ŠE UPOKOJENCI
Tudi tukaj številke niso prijetne.
Po zadnjih podatkih britanske vlade je bilo približno 1,5 milijona upokojencev v materialnem pomanjkanju.
To predstavlja približno 12 odstotkov vseh britanskih upokojencev.
Približno 3 odstotke upokojencev je živelo v gospodinjstvih s prehransko negotovostjo.
Zato je primerjava, ki jo v videu delajo snemalci, razumljiva.
Ne pomeni, da je prosilec za azil kriv za revščino britanskega upokojenca.
Ni.
Toda državljan ima vso pravico svojo vlado vprašati:
Če lahko najdete hotel in tri obroke na dan za človeka v azilnem sistemu, zakaj nekateri naši ljudje še vedno spijo na ulici?
To vprašanje ni napad na posameznega migranta.
To je vprašanje, namenjeno britanski vladi in njenim prioritetam.
In prav to je bistvo tega posnetka.
Snemalci niso šli samo gledat, kaj je na jedilniku.
Hoteli so pokazati kontrast.
Na eni strani država, ki za hotelsko nastanitev prosilca za azil po lastnih ocenah porabi povprečno 144 funtov na noč.
Na drugi strani država, v kateri je bilo junija skoraj 9.000 ljudi evidentiranih kot spečih na prostem, med tistimi z znano narodnostjo pa je bila velika večina Britancev.
O tem kontrastu se je mogoče politično prepirati.
Toda sam kontrast je resničen.
Comments