BELGIJA IN FRANCIJA: PROTESTI SO PRAVICA, NASILJE PA NI PROTEST! KDO SO ZAMASKIRANI IZGREDNIKI, KI SPREMINJAJO EVROPSKE ULICE V BOJIŠČA?
BRUSELJ, 9. OKTOBER 2026
Na ulicah belgijske prestolnice se je zbralo približno 30.000 ljudi, po navedbah sindikatov pa celo 50.000, ki so protestirali proti varčevalnim ukrepom vlade premierja Barta De Weverja.
Delavci, sindikati in študenti so zahtevali spremembe. In to je njihova pravica!
Toda ob robu protestov se je pojavila povsem druga skupina ljudi.
Zamaskirani posamezniki, večinoma mladi, oblečeni v črno, so začeli napadati policijo, metati kamenje, steklenice in pirotehnična sredstva ter zažigati predmete na ulicah.
Napadeni in poškodovani so bili tudi avtobusi javnega prevoza. Policija je morala uporabiti vodne topove in solzivec.
MOLOTOVKA V AVTOBUS S POTNIKI? TO NI PROTEST – TO JE TEROR NAD NEDOLŽNIMI LJUDMI!
Na družbenih omrežjih so se pojavile trditve, da so izgredniki metali molotovke celo v avtobuse s potniki. Napadi na avtobuse so potrjeni, teh konkretnih navedb o molotovkah pa za zdaj ni bilo mogoče neodvisno potrditi.
Toda če se izkažejo za resnične, se moramo vprašati, kam smo sploh prišli.
Predstavljajte si, da sedite na avtobusu, se vračate iz službe ali šole, ko nekdo skozi okno vrže gorečo steklenico!
KAKŠNE PRAVICE ZAGOVARJA ČLOVEK, KI JE PRIPRAVLJEN ŽIVE ZAŽGATI POVSEM NEDOLŽNE POTNIKE?
To ni izražanje nezadovoljstva. To je teror nad civilisti! Ali dejanje pravno izpolnjuje znake terorizma, je stvar preiskave, toda nevarnost za človeška življenja je povsem jasna.
Nobena politična ideologija, nobena stavka in nobeno nezadovoljstvo z oblastjo ne morejo opravičiti takšnega nasilja!
IN ZDAJ PRIDEMO DO NAJPOMEMBNEJŠEGA VPRAŠANJA: KDO SO TI LJUDJE IN KAJ PRAVZAPRAV HOČEJO?
Podobno dogajanje spremljamo tudi v Franciji.
Tam so protesti izbruhnili zaradi slabih razmer v šolstvu, pomanjkanja učiteljev in nezadostnega financiranja izobraževanja.
Povsem razumljive zahteve!
Toda tudi tam so se pojavile nasilne skupine, ki so napadale policijo, uporabljale nevarno pirotehniko, poškodovale šolske objekte in ogrožale javno varnost.
Francoski mediji so poročali, da so med izgredniki tudi posamezniki, ki sploh niso povezani s šolami, pred katerimi izvajajo nasilje.
Pojavljajo se tudi očitki o političnem izkoriščanju protestov. Francoski politični nasprotniki so za spodbujanje napetosti obtoževali skrajno levo stranko La France Insoumise (LFI). Stranka očitke zavrača, neposredna organizacijska povezava z nasilnimi dejanji pa ni dokazana.
PODOBNOST MED BELGIJO IN FRANCIJO JE OČITNA!
Zamaskirani obrazi. Črna oblačila. Napadi na policijo. Požari. Uničevanje javnega in zasebnega premoženja.
V obeh primerih se ob legitimnih protestih pojavijo posamezniki, katerih ravnanje nima več nobene povezave z mirnim izražanjem nezadovoljstva.
Ali je njihov cilj res izboljšati življenjski standard? Zagotoviti boljše šole? Zaščititi pravice delavcev?
ALI PA NEKATERI PREPROSTO IZKORIŠČAJO NEZADOVOLJSTVO LJUDI ZA OBRAČUN S POLICIJO, DRŽAVO IN NJENIMI INSTITUCIJAMI?
In predvsem: kdo jih organizira, če jih sploh kdo? Kdo jih spodbuja? Zakaj se podobni prizori ponavljajo v različnih evropskih državah?
Odgovorov na ta vprašanja še nimamo. Prav zato morajo policija in pristojni organi ugotoviti, kdo so storilci in kakšni so njihovi dejanski motivi.
NAŠE STALIŠČE JE JASNO!
Ljudje imajo pravico protestirati, kritizirati oblast in zahtevati boljše življenje.
Nihče pa nima pravice zaradi tega zažigati avtobusov, razbijati šol, napadati policistov ali ogrožati nedolžnih ljudi!
Evropske države morajo tukaj postaviti jasno mejo.
Kdor mirno protestira, mora imeti zagotovljeno varnost.
Kdor namerno izvaja nasilje, mora za svoja dejanja kazensko odgovarjati, ne glede na svojo starost, poreklo, državljanstvo ali politično prepričanje.
EPILOG – UPOR
EVROPA NE SME DOVOLITI, DA BI SE PRAVICA DO PROTESTA SPREMENILA V DOVOLJENJE ZA NASILJE!
Največjo škodo zaradi takšnih izgrednikov utrpijo prav tisti, ki imajo resnične in upravičene zahteve.
Delavec, ki protestira zaradi svoje plače, ni izgrednik.
Dijak, ki zahteva boljše razmere v šoli, ni kriminalec.
Toda človek, ki izrabi njun protest, da napade policista, zažge avtobus ali ogroža življenje nedolžnih ljudi, se ne more skrivati za pravico do protestiranja.
IN ČE JE NEKDO PRIPRAVLJEN VREČI MOLOTOVKO V AVTOBUS, POLN LJUDI, POTEM SE NE POGOVARJAMO VEČ O PROTESTNIH ZAHTEVAH, AMPAK O MOREBITNEM MNOŽIČNEM POKOLU, KI GA LAHKO PREPREČI LE SREČA!
Kdor se želi boriti za boljšo prihodnost, ne sme pri tem uničevati prihodnosti drugih.
In dokler evropske oblasti ne bodo dosledno razlikovale med mirnimi protestniki in nasilnimi storilci ter proti slednjim učinkovito in zakonito ukrepale, se lahko takšni prizori ponavljajo.
PROTEST JE DEMOKRATIČNA PRAVICA. NASILJE NAD NEDOLŽNIMI LJUDMI PA JE KAZNIVO DEJANJE!
IN TEGA NE SME OPRAVIČEVATI NOBENA ZASTAVA, NOBENA IDEOLOGIJA IN NOBEN POLITIČNI CILJ!
Komentarji