FRANCIJA: KO DIJAŠKI PROTEST PRERASTE V POLITIČNI BOJ – KAJ IMA PALESTINSKA ZASTAVA OPRAVITI S FRANCOSKIMI ŠOLAMI?
Francoski dijaški protesti so se začeli zaradi povsem konkretnih težav v izobraževalnem sistemu. Pomanjkanje učiteljev in drugega osebja, prenatrpani razredi, stanje šol ter nezadovoljstvo s sistemom Parcoursup so na ulice spravili dijake in pozneje tudi študente.
Toda protestno gibanje je medtem dobilo precej širšo politično razsežnost.
Na protestih se pojavljajo palestinske zastave in kefije, aktivno so se vključili politični aktivisti, vidna pa je tudi prisotnost predstavnikov radikalno leve stranke La France Insoumise (LFI).
In prav tu se pojavlja vprašanje, ki ga je vse težje ignorirati:
Kaj ima palestinska zastava opraviti s pomanjkanjem učiteljev v francoskih šolah?
PALESTINSKE ZASTAVE NISO IZMIŠLJOTINA DRUŽBENIH OMREŽIJ
Prisotnost palestinske simbolike na aktualnih protestih ni zgolj zgodba, ustvarjena na družbenih omrežjih.
Francoski mediji so dokumentirali palestinske zastave in kefije na nekaterih dijaških protestih in blokadah.
To samo po sebi seveda ne pomeni, da vsi dijaki podpirajo Palestino, LFI ali katerokoli politično gibanje. Prav tako palestinska zastava sama po sebi ne dokazuje, kdo protest organizira.
Dokazuje pa nekaj drugega:
protesti niso več omejeni samo na vprašanja francoskega šolstva.
Vanjo so vstopile tudi širše politične in mednarodne teme.
LFI SE JE AKTIVNO VKLJUČILA
V protestno gibanje se je zelo vidno vključila La France Insoumise.
Njeni poslanci in aktivisti obiskujejo blokade, izražajo podporo protestnikom in pozivajo k nadaljevanju oziroma širjenju mobilizacije.
Del francoskih oblasti je zato opozoril na možnost politične instrumentalizacije protestnega gibanja.
Pri tem je potrebna pomembna razlika.
Za zdaj ni dokazano, da bi LFI od začetka organizirala celotno dijaško gibanje ali ustvarila prvotne proteste. Ti so imeli resnične in konkretne šolske razloge.
Toda prav tako ni mogoče spregledati, da je LFI pozneje postala zelo aktiven politični dejavnik znotraj širšega protestnega dogajanja.
MARINE LE PEN: TO NISO VEČ SAMO PROTESTI DIJAKOV
Marine Le Pen je opozorila, da protestov po njihovem nadaljnjem razvoju ni več mogoče obravnavati zgolj kot običajno dijaško nezadovoljstvo.
Njeno stališče je politično in mu nasprotniki oporekajo.
Toda razvoj dogodkov odpira legitimno vprašanje.
Če se protest začne zaradi učiteljev, učilnic in razmer v šolah, nato pa se na njem pojavijo politične stranke, palestinske zastave, kefije, širša ideološka gesla in skupine, ki s prvotnimi zahtevami nimajo neposredne povezave – ali govorimo še o istem protestu?
Ali pa je prvotno dijaško nezadovoljstvo postalo platforma za precej širši politični boj?
KAJ IMA PALESTINA OPRAVITI S FRANCOSKO UČILNICO?
To je vprašanje, ki bi ga morali postaviti brez ideološkega ovinkarjenja.
Če dijakom manjka učitelj matematike, palestinska zastava tega problema ne bo rešila.
Če je razred prenatrpan, konflikt v Gazi tega ne bo spremenil.
Če je šola dotrajana, francoska vlada potrebuje odgovor o denarju, kadrih in izobraževalni politiki – ne novega spora o Bližnjem vzhodu.
Dijaki imajo pravico protestirati.
Imajo pravico zahtevati boljše šole.
Imajo tudi pravico izražati politična stališča.
Toda javnost ima enako pravico vprašati, kdaj protest zaradi šolstva preneha biti samo protest zaradi šolstva.
KO PRVOTNE ZAHTEVE IZGINEJO ZA ZASTAVAMI
Francija ima dolgo tradicijo množičnih protestov, sindikalnega organiziranja in študentskega aktivizma. Različna družbena gibanja se na ulicah pogosto povezujejo.
Prav zato je pomembno razlikovati med začetkom nekega protesta in tem, v kaj se protest pozneje spremeni.
Današnjega dogajanja ni pošteno opisovati, kot da prvotnih šolskih zahtev nikoli ni bilo.
Bile so in še vedno obstajajo.
Toda prav tako ni več mogoče ignorirati politične nadgradnje protestov.
Palestinska simbolika, aktivna prisotnost LFI in širše politične zahteve so postale del zgodbe.
In s tem se spreminja tudi narava protesta.
EPILOG
Morda je največja ironija vsega skupaj prav ta, da lahko na koncu največ izgubijo dijaki, ki so proteste začeli.
Imeli so konkretne probleme.
Manjkajoče učitelje.
Prenatrpane učilnice.
Slabe pogoje.
Težave, o katerih bi morala govoriti Francija.
Toda ko pred šolo začnejo plapolati zastave konfliktov, oddaljenih tisoče kilometrov, ko se vključijo politične stranke in ko šolske zahteve prekrije širši ideološki boj, se pozornost javnosti preseli drugam.
Učitelj izgine iz naslovnic.
Šola izgine iz razprave.
Ostane politika.
In zato vprašanje Marine Le Pen ni mogoče preprosto odpraviti:
ALI SO TO ŠE DIJAŠKI PROTESTI – ALI SO DIJAKI POSTALI KULISA ZA PRECEJ ŠIRŠI POLITIČNI BOJ?
Komentarji