🇱🇹LITVA: OKOLI 100 MOTORISTOV PRED MOŠEJO – ROHNENJE MOTORJEV, GLASNA GLASBA IN VZKLIKI »LITVA« MED PETKOVO MOLITVIJO
V litovskem Kaunasu se je v petek, 11. septembra 2026, pred tamkajšnjo mošejo zgodil prizor, ki je hitro zaokrožil po družbenih omrežjih.
Medtem ko je muslimanska skupnost opravljala tradicionalno petkovo molitev, se je v okolici mošeje v Ramybės parku zbrala večja skupina motoristov. Po lokalnih poročilih jih je bilo približno 100.
Motorji so rohneli, iz zvočnikov je odmevala glasna glasba, slišati pa je bilo tudi domoljubne vzklike:
»LIETUVA!« – »LITVA!«
Toda pri glasbi in motorjih se ni končalo.
PRINESLI SO TUDI PRAŠIČJO GLAVO
Med akcijo je bila pred mošejo prinesena oziroma razkazovana tudi prašičja glava.
To potrjuje tudi litovski javni medij LRT, ki poroča, da so motoristi med molitvijo povzročali hrup, predvajali glasbo in vzklikali »Litva«, lokalni medij pa je dokumentiral tudi prašičjo glavo.
To je bila očitno močna provokacija proti muslimanski skupnosti, ne zgolj naključno srečanje ljubiteljev motorjev.
Zanimivo pa je, da so nekateri motoristi, ki so jih novinarji vprašali, kaj želijo z akcijo sporočiti, zatrjevali, da nimajo nobenega konkretnega sporočila.
Ob takšnem prizoru si bo vsak bralec odgovor ustvaril sam.
POLICIJA JE BILA PRIPRAVLJENA
Območje so varovale okrepljene policijske sile.
Kljub zelo napetemu ozračju je pomembno povedati: po podatkih policije med motoristi in muslimani ni prišlo do fizičnega incidenta. Po koncu molitve sta se skupini razšli.
Toda zgodba s tem ni končana.
Policija je začela administrativni postopek zaradi morebitne kršitve pravil glede organizacije javnih zbiranj. Preverja tudi okoliščine z vidika morebitnega spodbujanja sovraštva proti skupini ljudi.
Policijska predstavnica je posebej poudarila, da gre trenutno za preverjanje okoliščin in ne za začeto kazensko preiskavo.
ZAKAJ JE OKOLI TE MOŠEJE ŽE DLJE ČASA NAPETO?
Tu zgodba postane precej bolj zanimiva.
Kaunaška mošeja je bila v zadnjih mesecih že predmet političnih in družbenih sporov. Avgusta je poslanec Vytautas Sinica celo pozval državno tožilstvo, naj ukrepa glede njenega statusa.
Sinica trdi, da je bila mošeja v obdobju med obema vojnama z državnim denarjem zgrajena za litovsko tatarsko skupnost, ki je imela dolgo zgodovino v Litvi in sodelovala tudi v bojih za litovsko neodvisnost. Trdil je tudi, da so njen položaj pozneje prevzeli novejši muslimanski priseljenci.
Toda druga stran te navedbe zavrača. Litovski mufti Romas Jakubauskas je dejal, da Tatari iz mošeje niso bili izgnani in da se lahko tam moli vsak musliman.
To razlikovanje je pomembno, saj politične trditve o »odvzemu« mošeje niso ugotovljeno dejstvo.
MOLILCEV JE TOLIKO, DA VSI NE GREDO VEČ V MOŠEJO
V zadnjem obdobju se je pojavil še en problem.
Med petkovimi molitvami naj bi bilo vernikov toliko, da vsi ne morejo več v objekt, zato del ljudi moli tudi zunaj. Lokalni mediji poročajo tudi o težavah s parkiranjem in prometom v okolici.
In prav v takšno že napeto okolje je zdaj prišla množica motoristov.
EPILOG
Pravica do protesta je del demokracije. Pravica do verske svobode prav tako.
Toda prizor iz Kaunasa kaže nekaj drugega: napetost okoli migracij, integracije, vere in nacionalne identitete se v Evropi vse pogosteje seli iz parlamentov neposredno na ulico.
V Kaunasu je bilo tokrat okoli 100 motoristov, rohnenje motorjev, glasna glasba, vzkliki »Litva« in prašičja glava.
Na drugi strani muslimanska petkova molitev.
Vmes policija.
Tokrat se je končalo brez fizičnega nasilja.
Toda ko mora policija stati med dvema tako razdeljenima skupinama, je jasno, da problem ni več samo vprašanje ene mošeje.
To je vprašanje, s katerim se danes ukvarja vse več evropskih držav:
Kako daleč lahko gresta verska in kulturna raznolikost – in kje se začne konflikt glede identitete, pravil in prostora, v katerem živimo skupaj?
Komentarji