NEKDANJA UČITELJICA NA ULICI LOŠČI ČEVLJE: TO JE REALNOST ŽENSK POD TALIBANI
Posnetek iz Afganistana je težko gledati brez jeze.
Ob robu ceste sedi povsem zakrita ženska. Pred seboj ima krtače, kreme in druge pripomočke za čiščenje čevljev. Na njeni roki je vidna tudi cevka, ki je videti kot del infuzije.
Po navedbah, ki spremljajo posnetek, naj bi prizor prihajal iz province Nangarhar, ženska pa naj bi bila nekdanja učiteljica, ki je zaradi izgube dela prisiljena na ulici loščiti čevlje, da lahko preživi in nahrani svojo družino.
Identitete ženske in navedbe, da je bila prav ona učiteljica, za zdaj nismo uspeli neodvisno potrditi.
Toda širša zgodba, ki jo prikazuje posnetek, žal ni nobena izmišljotina.
OD UČITELJICE DO ČIŠČENJA ČEVLJEV
Takšne zgodbe so bile v Afganistanu že neposredno dokumentirane.
Reuters je po talibanskem prevzemu oblasti predstavil primer Hadie Ahmadi, 43-letne učiteljice in matere petih otrok iz Kabula.
Po izgubi službe in prihodkov je pristala na ulici.
Njeno novo delo?
Loščenje čevljev.
Ahmadi je povedala, da se je za to odločila, ker so bili njeni otroci lačni in ni imela druge možnosti za zaslužek.
Ženska, ki je nekoč poučevala otroke, je tako sedela ob cesti in za drobiž čistila čevlje mimoidočim.
In več let pozneje iz Afganistana še vedno prihajajo podobni prizori.
V NANGARHARJU UKINILI DELOVNA MESTA 90 UČITELJIC
Posebej pomenljivo je, da se novi posnetek po navedbah objav pojavlja prav v Nangarharju.
Septembra 2025 so namreč iz te province poročali o ukinitvi delovnih mest 90 ženskam, zaposlenim kot učiteljice v programih opismenjevanja.
Vse osebe na seznamu ukinjenih delovnih mest so bile ženske.
Zato zgodbe o nekdanjih učiteljicah, ki ostajajo brez dela, niso propaganda z družbenih omrežij.
Takšne izgube zaposlitev so dokumentirane.
DEKLETA LAHKO HODIJO V ŠO – TODA SAMO DO DOLOČENE STAROSTI
Od vrnitve talibanov na oblast avgusta 2021 se je položaj afganistanskih žensk dramatično spremenil.
Dekletom je onemogočeno nadaljevanje šolanja po osnovni stopnji.
Ženske ne morejo obiskovati univerz.
Možnosti njihovega zaposlovanja so močno omejene.
Omejeno je njihovo gibanje in sodelovanje v javnem življenju.
UN Women opozarja, da je skoraj 80 odstotkov mladih Afganistank zunaj izobraževanja, zaposlitve ali usposabljanja.
To ni več samo vprašanje verskih običajev.
To pomeni generacijo deklet, ki odrašča z bistveno manjšimi možnostmi za samostojno življenje.
LAHKO LOŠČIŠ ČEVLJE – NE SMEŠ PA NORMALNO GRADITI SVOJE PRIHODNOSTI?
In prav tukaj je največji absurd prizora.
Ženska lahko sedi ob cesti.
Lahko v prahu in vročini čisti čevlje mimoidočim.
Lahko prosi za denar.
Lahko se bori za nekaj hrane za svoje otroke.
Toda istočasno sistem ženskam zapira vrata do srednjih šol in univerz ter jim močno omejuje možnosti za normalno zaposlitev.
Kakšno družbo ustvariš, če polovici prebivalstva preprečuješ, da bi v celoti razvila svoje znanje in sposobnosti?
TUDI ZDRAVSTVO POSTAJA VSE VEČJI PROBLEM
Položaj je še bolj zaskrbljujoč zaradi zdravstvenega sistema.
Ni pravilno trditi, da je ženskam zdravstvena oskrba popolnoma prepovedana.
Toda dostop do nje je zaradi talibanskih pravil in širše humanitarne krize lahko močno otežen.
Human Rights Watch je dokumentiral ovire, povezane z omejitvami gibanja žensk, pomanjkanjem ženskega zdravstvenega osebja in pravili glede stikov med ženskami in moškimi.
Če ženskam hkrati omejiš tudi možnosti za izobraževanje na zdravstvenem področju, nastane zelo preprosto vprašanje:
Kdo bo čez nekaj let zdravil afganistanske ženske?
KJE JE PRIHODNOST AFGANISTANSKIH DEKLET?
Talibani lahko svoja pravila razlagajo z vero, tradicijo ali lastnim pogledom na družbo.
Toda posledic ni mogoče skriti.
Za temi pravili stojijo resnični ljudje.
Dekleta, ki bi želela nadaljevati šolanje.
Študentke, ki ne morejo na univerzo.
Ženske, ki so izgubile službe.
Matere, ki morajo nekako nahraniti svoje otroke.
In potem dobimo prizor, kakršen je na tem posnetku:
povsem zakrita ženska ob cesti, s pripomočki za loščenje čevljev pred seboj in cevko na roki.
Ali je konkretna ženska res nekdanja učiteljica, kot trdijo objave, še preverjamo.
Toda za tisoče drugih Afganistank vprašanje ni več, kakšno kariero bodo imele.
Vprašanje je postalo veliko bolj osnovno:
Kako bomo jutri preživele?
Komentarji