🇸🇪 ROSENGÅRD: OKOLI 98 % GLASOV LEVIM STRANKAM – KAJ NAM POVE ENA NAJBOLJ PRISELJENSKIH ČETRTI MALMÖJA?
MALMÖ – Švedske volitve so znova usmerile pozornost na Rosengård, četrt Malmöja, ki je že desetletja eden najbolj prepoznavnih simbolov demografskih sprememb na Švedskem.
Tokrat je zanimiv predvsem rezultat enega od tamkajšnjih volilnih območij.
V Rosengård centrum so stranke levega oziroma zeleno-levega političnega prostora skupaj dobile približno 98 odstotkov glasov.
To je rezultat, ki močno odstopa od švedskega povprečja.
ROSENGÅRD JE DEMOGRAFSKO POVSEM DRUGAČEN OD VEČINE ŠVEDSKE
Rosengård je območje z izjemno visokim deležem prebivalcev tujega porekla. V desetletjih priseljevanja so se tam oblikovale velike skupnosti ljudi s koreninami na Bližnjem vzhodu, v Afriki, na Balkanu in drugod.
Zato je Rosengård zanimiv tudi politično.
Ko se spremeni prebivalstvo nekega območja, se lahko skozi čas spremeni tudi njegova volilna struktura.
In rezultati v Rosengårdu so zelo izrazit primer.
SKORAJ POPOLNA PREVLADA LEVEGA POLITIČNEGA BLOKA
Na območju Rosengård centrum desne in zlasti nacionalno-konservativne stranke niso niti približno dosegle rezultatov, ki jih dosegajo v številnih drugih delih države.
Nasprotno: Socialdemokrati in druge stranke levega oziroma zelenega prostora so skupaj pobrale praktično vse glasove.
Okoli 98 odstotkov za en politični prostor v demokratični državi je rezultat, ki ga je težko spregledati.
Toda iz njega ne moremo sklepati, da vsi priseljenci glasujejo enako. Prav tako ne moremo samo na podlagi volilnega rezultata določati motivov posameznih volivcev.
Lahko pa pogledamo širšo sliko.
MIGRACIJE NE SPREMINJAJO SAMO DEMOGRAFIJE
Razprave o množičnem priseljevanju so pogosto omejene na stanovanja, socialne transferje, šole, kriminal, integracijo in trg dela.
Toda obstaja še ena posledica, o kateri se govori precej manj:
spreminja se tudi volilno telo.
Priseljenec, ki pridobi švedsko državljanstvo, lahko glasuje na parlamentarnih volitvah tako kot vsak drug švedski državljan.
Na lokalnih in regionalnih volitvah pa je krog upravičencev še širši. Pod določenimi pogoji lahko glasujejo tudi nekateri prebivalci, ki švedskega državljanstva nimajo.
To je pomembno, ker se demografske spremembe skozi leta lahko začnejo odražati tudi v političnih rezultatih posameznih mest in četrti.
ROSENGÅRD JE ZATO VEČ KOT SAMO EN VOLILNI REZULTAT
Nihče ne more iz enega volilnega območja napovedati politične prihodnosti celotne Švedske.
Toda Rosengård pokaže nekaj, kar je težko zanikati:
demografija in politika nista povsem ločeni zgodbi.
Ko država desetletja sprejema veliko število ljudi iz drugih držav in ti postanejo stalni prebivalci oziroma državljani, ne postanejo samo del gospodarstva in družbe.
Postanejo tudi volivci.
In s tem dobijo možnost soodločanja o tem, kakšna bo prihodnja politika države.
EPILOG
Rosengård zato ni zanimiv zaradi pretirane trditve, da tja »Švedi ne smejo več stopiti«.
Takšne trditve za razumevanje zgodbe sploh niso potrebne.
Veliko močnejši je sam volilni rezultat.
Če območje z izrazito priseljensko demografsko strukturo glasuje približno 98-odstotno za levi politični prostor, je legitimno vprašati, kako bodo desetletja demografskih sprememb dolgoročno vplivala na politično zemljevid Švedske.
Migracijska politika namreč ne vpliva samo na današnjo sestavo prebivalstva. Njene posledice lahko desetletja pozneje vidimo tudi na volilnih zemljevidih.
POGLEJTE VIDEO – ROSENGÅRD V PRAKSI
Priloženi video prikazuje prizore iz Rosengårda v Malmöju. V drugem delu je jasno prepoznaven Rosengård Centrum, pred katerim se je zbrala velika množica 10.07.2026
Vidne so palestinske zastave, pa tudi sirska opozicijska oziroma revolucionarna zastava. Ljudje stojijo na avtomobilih, prižigajo pirotehniko oziroma dimne bakle, čez posnetek pa je zapis:
»Malmö till Palestina« – »Malmö za Palestino«.
Skupaj z demografskimi in volilnimi podatki Rosengårda ponuja zanimiv pogled na četrt, ki je postala eden najbolj prepoznavnih primerov družbenih in demografskih sprememb v sodobnem Malmöju.
Poglejte video in si ustvarite svoje mnenje.
Komentarji