SCHENGEN POKA PO ŠIVIH: MEJNE KONTROLE PO EVROPI – CEUTA PRITISK ŠE POVEČALA
Evropa brez notranjih meja je bila desetletja eden najbolj vidnih simbolov Evropske unije.
Toda danes je slika precej drugačna.
Nemčija, Francija, Avstrija, Italija, Danska, Nizozemska, Poljska in Švedska imajo trenutno prijavljene začasne kontrole na delu svojih notranjih schengenskih meja. Španija jih je po krizi v Ceuti uvedla za prihode iz Italije, nadzor pa izvaja tudi schengenska Norveška. Razlogi se med državami razlikujejo – od nezakonitih migracij in sekundarnih premikov do terorizma, organiziranega kriminala in nevarnosti sabotaž.
In po množičnem prihodu migrantov v Ceuto se je pritisk na Schengen še povečal.
CEUTA JE SPROŽILA NOV SPOR ZNOTRAJ SCHENGNA
Po množičnem prehodu iz Maroka v Ceuto 30. julija se je Italija odločila ukrepati.
1. avgusta je ponovno uvedla kontrole na letalskih in pomorskih povezavah s Španijo.
Italijanska vlada je kot razlog navedla množične nezakonite vstope v Ceuto in nevarnost sekundarnih premikov migrantov znotraj Schengna.
Čeprav Italija in Španija nimata skupne kopenske meje, je posledica zelo konkretna: potniki na letalskih in pomorskih povezavah so lahko ponovno podvrženi preverjanju dokumentov.
Španija je nato odgovorila z lastnimi kontrolami prihodov iz Italije.
In začasni ukrep ni izginil.
Italija ga je zdaj podaljšala še za 15 dni, do 16. septembra. Evropska komisija je 1. septembra uradno potrdila, da je prejela italijansko obvestilo in ga bo presodila.
Španske kontrole so po trenutno prijavljenem obdobju predvidene do 7. septembra.
22 VLAD JE PO CEUTI OPOZORILO NA SEKUNDARNE MIGRACIJE
Še pomembnejše je, kaj se je zgodilo takoj po množičnem prehodu.
22 evropskih vlad je v skupnem pismu izrazilo pripravljenost sprejeti potrebne ukrepe zaradi nevarnosti sekundarnih premikov migrantov.
Med možnostmi so izrecno navedle tudi okrepitev ali ponovno uvedbo začasnih kontrol na notranjih mejah v skladu s pravom EU in schengenskimi pravili.
To je pomembno.
Problem za evropske države namreč ni samo, kdo pride čez zunanjo mejo EU.
Problem je tudi, kam gre človek potem.
Če nekdo vstopi v Španijo, vendar želi nadaljevati proti Franciji, Nemčiji, Italiji, Nizozemski ali kateri drugi državi, nastane vprašanje sekundarnih migracij.
In prav zaradi tega države ponovno posegajo po notranjih kontrolah.
TUDI SLOVENIJA JE NEPOSREDNO VPLETENA
Za nas je zgodba še posebej zanimiva, ker nadzor notranjih meja ni nekaj, kar bi se dogajalo samo daleč stran.
Italija trenutno nadzoruje svojo kopensko mejo s Slovenijo do 18. decembra 2026.
Kot razloge navaja med drugim nezakonite migracije po zahodnobalkanski poti, tihotapske mreže ter varnostna tveganja.
Tudi Avstrija ima trenutno prijavljene kontrole na meji s Slovenijo, in sicer do 15. septembra 2026.
Slovenija je tako trenutno dejansko med dvema državama, ki izvajata začasni nadzor na svojih mejah z nami.
To še ne pomeni zaprtih meja.
Prav tako ne pomeni, da je vsak avtomobil sistematično pregledan.
Toda pomeni nekaj, kar bi bilo pred desetletji precej težko povezovati z idejo Schengna:
na poti iz Slovenije proti Avstriji ali Italiji lahko ponovno naletimo na mejno kontrolo.
KAJ SPLOH ŠE POMENI SCHENGEN?
Schengen ni odpravljen.
To je pomembno poudariti.
Schengenski zakonik državam izrecno omogoča, da ob resni grožnji javnemu redu ali notranji varnosti začasno ponovno uvedejo nadzor notranjih meja.
Toda takšen ukrep naj bi bil izjema.
Evropska komisija sama pravi, da mora biti ponovna uvedba notranjih kontrol skrajni ukrep, omejen na izjemne okoliščine ter nujen in sorazmeren z grožnjo.
In tukaj se pojavi paradoks.
Če izjemo uporablja vedno več držav in če se kontrole znova in znova podaljšujejo, se je legitimno vprašati:
Kdaj začasna izjema začne postajati nova normalnost?
EVROPSKA KOMISIJA JE ŽE OPOZORILA: KONTROLE NAJ SE POSTOPOMA ODPRAVIJO
Da problem obstaja, priznava tudi Bruselj.
Evropska komisija je junija letos posebej presojala dolgotrajne notranje kontrole devetih schengenskih držav.
Komisija sicer priznava varnostne in migracijske razloge držav, vendar jim je priporočila, naj ustvarijo pogoje za postopno odpravo notranjih mejnih kontrol in namesto njih bolj uporabljajo policijske kontrole, mobilno biometrično identifikacijo, sodelovanje med policijami in druga ciljno usmerjena orodja.
To pove veliko.
Bruselj želi hkrati doseči dve stvari:
ohraniti prost pretok ljudi znotraj Schengna in preprečiti nenadzorovane sekundarne migracije.
V praksi je to precej težje kot na papirju.
ČE ZUNANJA MEJA NE DELUJE, SE NADZOR SELI V NOTRANJOST
Tu pridemo do bistva problema.
Schengen je bil zasnovan na preprostem načelu: močna skupna zunanja meja omogoča odpravo notranjih meja.
Če države izgubijo zaupanje v nadzor zunanje meje ali v to, da bodo prosilci za azil ostali v državi, ki je odgovorna za njihov primer, začnejo varnost iskati na lastnih nacionalnih mejah.
Ceuta je to pokazala skoraj učbeniško.
Množični prehod se je zgodil na špansko-maroški meji v Afriki.
Nekaj dni pozneje je Italija začela preverjati potnike iz Španije.
Španija je odgovorila s preverjanjem prihodov iz Italije.
Kriza na zunanji meji EU je tako zelo hitro ustvarila nove kontrole globoko znotraj Schengna.
SCHENGEN ŠE STOJI – TODA OPOZORILNE LUČI GORIJO
Ne bi bilo korektno zapisati, da je Schengen propadel.
Ni.
Milijoni Evropejcev še vedno vsak dan prečkajo notranje meje brez klasičnih mejnih postopkov.
Toda prav tako ni mogoče spregledati, da številne države ponovno uporabljajo instrument, ki naj bi bil namenjen izjemnim razmeram.
Ceuta je temu dodala še nov pritisk.
Če Evropski uniji uspe bolje nadzorovati zunanje meje, učinkoviteje vračati ljudi brez pravice do bivanja in omejiti sekundarne migracije, se lahko notranje kontrole ponovno zmanjšajo.
Če ji ne uspe, bodo nacionalne vlade težko prepričevale svoje volivce, naj odstranijo kontrole, za katere menijo, da jih potrebujejo.
In zato pravo vprašanje ni:
Ali Schengen danes še obstaja?
Seveda obstaja.
Pravo vprašanje je:
Koliko notranjih meja lahko Evropa ponovno nadzoruje in koliko let lahko »začasne« kontrole podaljšuje, preden začne Schengen izgubljati tisto, zaradi česar je sploh nastal?
[Evropska komisija – uradni seznam trenutno veljavnih notranjih mejnih kontrol](https://home-affairs.ec.europa.eu/policies/schengen/schengen-area/temporary-reintroduction-border-control_en?prefLang=ru&utm_source=chatgpt.com)
[Reuters – Italija in Španija podaljšali kontrole po krizi v Ceuti](https://www.reuters.com/world/italy-extends-border-curbs-with-spain-month-after-migrant-rush-2026-08-31/?utm_source=chatgpt.com)
Komentarji