🇪🇸V MADRIDU JE ZAGRMELO PROTI SÁNCHEZU – KOLIKO ZAMERE JE MED ŠPANCI USTVARILA NJEGOVA MIGRACIJSKA POLITIKA?
MADRID – Pedro Sánchez v nedeljo na prvi dirki Formule 1 na novem Madringu sploh ni bil prisoten. Toda njegovo ime je kljub temu odmevalo s tribun.
Po španski himni se je med množico razlegel vzklik, ki je v Španiji postal že skoraj politični slogan:
»¡Pedro Sánchez, hijo de puta!«
(Pedro Sánchez , kurbin sin)
Vulgaren vzklik ni nov in ga je bilo v zadnjem obdobju slišati tudi na nogometnih stadionih ter protestih. Toda prizor z največjega športnega dogodka v Madridu je zanimiv predvsem zaradi vprašanja, ki ga odpira:
Kako globoko je nezadovoljstvo z vlado Pedra Sáncheza – in koliko je k temu prispevala njegova migracijska politika?
🇪🇸 ŠPANIJA GRE V DRUGO SMER KOT VELIK DEL EVROPE
Medtem ko številne evropske države zaostrujejo migracijsko politiko, Sánchez zagovarja drugačen pristop.
Njegova vlada poudarja legalne in varne migracijske poti, vključevanje migrantov ter regularizacijo ljudi, ki že živijo v državi. Španska ministrica za migracije Elma Saiz je letos tak pristop celo predstavila kot možen »model za Evropo«.
Junija je Sánchez predstavil tudi 500 milijonov evrov vreden prvi letnik novega načrta za integracijo in državljanstvo. Med njegovimi ključnimi ukrepi so regularizacija, nove legalne poti za delovne migracije in ustanovitev državne agencije za mobilnost ljudi.
Največ polemik je povzročila izredna regularizacija migrantov.
Do konca junija je bilo po navedbah španske vlade vloženih več kot milijon prošenj za regularizacijo. Sánchez je to predstavljal kot dokaz, da je ukrep potreben.
TODA RAZPOLOŽENJE MED ŠPANCI SE SPREMINJA
Tu pridemo do druge strani zgodbe.
Julijski barometer državnega raziskovalnega centra CIS je pokazal, da je migracija postala druga največkrat omenjena težava Španije.
Kot problem države jo je navedlo 23,4 % vprašanih, mesec prej 18,9 %. Pred njo so bila samo stanovanja.
Potem je prišla Ceuta.
Množični prehodi konec julija in dogodki, ki so jim sledili, so politično razpoloženje še dodatno zaostrili.
Sveža raziskava 40dB za El País in Cadena SER je pokazala, da približno 63 % vprašanih Sánchezovo obvladovanje krize v Ceuti ocenjuje kot slabo ali zelo slabo. Skoraj 90 % vprašanih je veliko oziroma precej odgovornosti za množične prehode pripisalo Maroku.
Ista raziskava je pokazala tudi povečanje volilnih namer za konservativni PP in protimigracijsko stranko Vox.
🇪🇸 SÁNCHEZ VZTRAJA: MIGRACIJE ŠPANIJA POTREBUJE
Sánchez pa smeri ne spreminja.
Njegov argument je predvsem gospodarski in demografski. Trdi, da Španija zaradi staranja prebivalstva potrebuje priseljevanje in da je odgovor »legalna, varna in urejena« migracija, ne zapiranje države.
Junija je celo dejal, da bi bila španska gospodarska proizvodnja leta 2050 brez priseljevanja po vladnih projekcijah za 19 % nižja. Hkrati je poudaril, da so se nezakoniti prihodi letos zmanjšali in zavrnil trditve o »učinku privabljanja«.
To je torej dejanski politični spor.
Na eni strani vlada, ki v migracijah vidi del rešitve za špansko gospodarstvo in demografijo.
Na drugi strani vedno več Špancev, ki migracije uvršča med največje probleme države in je po krizi v Ceuti izrazilo veliko nezadovoljstvo z ravnanjem vlade.
IN POTEM ZAGRMI MADRING
Zato nedeljskega skandiranja ne moremo preprosto dokazano pripisati samo migracijski politiki. Med Sánchezovimi nasprotniki obstaja še vrsta drugih zamer – od korupcijskih afer in političnih zavezništev do katalonskega vprašanja.
Toda podatki kažejo, da je migracijska politika postala eden pomembnih virov političnega nezadovoljstva.
In prav zato je prizor z Madringa tako simboličen.
Sánchez ni bil na tribunah.
Ni stal na startni ravnini.
Ni ga bilo treba niti pokazati na velikem zaslonu.
Pa je po španski himni njegovo ime vseeno zadonelo s tribun.
Ko žaljiv vzklik proti predsedniku vlade postane slogan, ki ga množice spontano skandirajo na stadionih, protestih in celo Formuli 1, ima država očitno precej globlji politični problem kot samo en športni dogodek.
Vprašanje za Sáncheza je, koliko časa lahko vztraja pri sedanji migracijski smeri, če se bo javno razpoloženje še naprej obračalo proti njej.
Komentarji