Na berlinskem Alexanderplatzu je 2. oktobra 2025 pri propalestinskih protestih prišlo do blokade tramvajskih tirov in napadov na policiste. Po navedbah policije je približno 60 ljudi zasedlo tire in ignoriralo večkratne pozive, naj jih zapustijo. Proti policistom so leteli pirotehnika, steklenice in kamenje. Skupna bilanca posredovanj na Alexanderplatzu ter v drugih delih Berlina: 80 pridržanih in deset poškodovanih policistov. Policija je zabeležila tudi prepovedana gesla in

Berlin je postal eno glavnih evropskih središč propalestinskih demonstracij. Prizori policijskih kolon, palestinskih zastav, transparentov in organiziranih pohodov so postali tako pogosti, da se upravičeno pojavlja vprašanje: KDO VSE TO ORGANIZIRA – IN KDO PLAČUJE? Še pomembnejše pa je drugo vprašanje: ALI JE NORMALNO, DA TAKŠNA PROTESTNA MOBILIZACIJA POSTANE SKORAJ STALEN DEL VSAKDANA GLAVNEGA MESTA NEMČIJE? NE GRE VEČ SAMO ZA POSAMEZNE SPONTANE PROTESTE Uradni podatki berli

»Nemčija, omahujoči velikan. Prevelika, da bi padla. Preokorna, da bi se hitro premaknila. In vendar niti približno več tako močna, kot si bila nekoč.« S temi besedami je Manuel Ostermann, predsednik sindikata nemške zvezne policije DPolG, opisal stanje države. Toda za njegovimi ostrimi besedami stoji zelo konkreten primer, ki trenutno pretresa nemško politiko: afera z deportacijami v Kölnu oziroma tako imenovana »Coesfelder Liste«. 471 LJUDI, KI BI MORALI ZAPUSTITI NEMČIJO N

PO ZMAGI AFD POČILO ŠE V BUNDESTAGU Le nekaj dni po zgodovinskem uspehu AfD na deželnih volitvah v Saški-Anhalt se je politični spopad preselil naravnost v nemški Bundestag. Danes, 9. septembra, sta si v generalni razpravi ostro nasproti stala sopredsednica AfD Alice Weidel in nemški kancler Friedrich Merz. In po rezultatu volitev v Saški-Anhalt je imel njun spopad precej večjo politično težo kot običajna parlamentarna izmenjava. AFD PO SKORAJ 44 ODSTOTKIH: »LJUDJE HOČEJO SPR

Evropska migracijska politika se premika v novo smer. Danska, Nemčija, Avstrija, Nizozemska in Grčija sodelujejo pri načrtu tako imenovanih »return hubs« – centrov za vračanje v tretjih državah zunaj Evropske unije. Namenjeni bi bili predvsem ljudem, ki so že prejeli dokončno odločbo o vrnitvi, vendar njihovega odhoda iz EU ni mogoče hitro izvesti. KAKO BI SISTEM DELOVAL? Namesto da bi oseba po dokončni zavrnitvi še dalj časa ostala v državi EU, bi jo bilo pod določenimi pogo

Ko slišiš podatek: tri žene, 32 otrok in 25 vnukov, bi lahko pomislil, da gre za pretirano zgodbo z družbenih omrežij. Toda ne. Jedro zgodbe je potrdila saška kriminalistična policija LKA Sachsen. V Leipzigu oblasti spremljajo več velikih sirskih družinskih struktur, ki jih povezujejo s pojavom tako imenovane klanske kriminalitete. Ena izmed njih šteje več kot 60 članov. TRI ŽENE PO ISLAMSKEM PRAVU – NAJMANJ 32 OTROK Vodja saške enote Task Force Clan Raiko Märtins je opisal d

V Nemčiji se približuje politični trenutek, ki bi lahko imel precej večji pomen od ene same deželne volitve. 6. septembra bodo volitve v Saški-Anhalt, AfD pa po aktualnih anketah dosega približno 41 odstotkov podpore. Če bi tak rezultat obdržala, bi stranka prepričljivo zmagala. Njen 35-letni glavni kandidat Ulrich Siegmund bi tako dobil možnost, da postane prvi ministrski predsednik katere od nemških zveznih dežel iz vrst AfD. Toda zmaga na volitvah še ne pomeni avtomatične

Če je kdo še dvomil, kakšno migracijsko politiko bi izvajala Alice Weidel in AfD, je bil njen zadnji poletni intervju za nemško televizijo ZDF precej jasen. Weidelova ni govorila v namigih. Govorila je o zaprtju meja, Afganistancih, Sircih in celo izstopu Nemčije iz schengenskega območja. In ena njenih najodmevnejših izjav je bila povsem neposredna: »Sirci bodo vsi vrnjeni v svojo domovino.« »ZAPRLI BOMO MEJE« V tradicionalnem Sommerinterview, ki ga je ZDF predvajal 23. avgus