🇪🇺 EVROPA PRIPRAVLJA NOV SISTEM VRAČANJA: ZAVRNJENE PROSILCE ZA AZIL BI POŠILJALI V CENTRE ZUNAJ EU
Evropska migracijska politika se premika v novo smer.
Danska, Nemčija, Avstrija, Nizozemska in Grčija sodelujejo pri načrtu tako imenovanih »return hubs« – centrov za vračanje v tretjih državah zunaj Evropske unije.
Namenjeni bi bili predvsem ljudem, ki so že prejeli dokončno odločbo o vrnitvi, vendar njihovega odhoda iz EU ni mogoče hitro izvesti.
KAKO BI SISTEM DELOVAL?
Namesto da bi oseba po dokončni zavrnitvi še dalj časa ostala v državi EU, bi jo bilo pod določenimi pogoji mogoče premestiti v center v tretji državi.
Od tam bi nato organizirali njeno nadaljnjo vrnitev.
Pomembno: ne gre za načrt, po katerem bi v Afriko avtomatično pošiljali vse prosilce za azil. Govorimo predvsem o ljudeh, za katere je bil postopek končan in obstaja odločba o vrnitvi.
Evropska komisija je koncept centrov za vračanje vključila tudi v novi evropski sistem vračanja, pri čemer morajo sporazumi s tretjimi državami zagotavljati spoštovanje mednarodnih standardov človekovih pravic. [Evropska komisija – evropska politika vračanja](https://home-affairs.ec.europa.eu/policies/migration-and-asylum/irregular-migration-and-return/effective-firm-and-fair-eu-return-and-readmission-policy_en?utm_source=chatgpt.com)
PET DRŽAV ŽELI SKUPEN MODEL
Pobudo posebej močno potiska Danska.
Predstavniki petih držav so se v začetku septembra sestali v Københavnu, kjer je bila glavna tema prav vzpostavitev centrov za vračanje zunaj EU. Evropska komisija je sodelovala kot opazovalka. [Dansko ministrstvo za priseljevanje – srečanje petih držav](https://uim.dk/nyhedsarkiv/2026/september/presseinvitation-eu-lande-moedes-i-koebenhavn-til-afgoe-rende-moede-om-udrejsecentre/?utm_source=chatgpt.com)
Cilj pobudnic je najti tretjo državo, pripravljeno skleniti sporazum in sprejeti takšen center.
Med državami, ki se v medijskih poročilih omenjajo kot možne partnerice, je tudi Uganda, vendar je pomembno poudariti, da lokacija prvega centra še ni dokončno potrjena.
ZAKAJ EVROPSKE DRŽAVE TO SPLOH ŽELIJO?
Glavni problem je zelo preprost: odločba o vrnitvi še ne pomeni, da človek EU dejansko zapusti.
Postopki se lahko zavlečejo zaradi pomanjkanja dokumentov, nesodelovanja države izvora ali drugih pravnih in praktičnih težav.
Zagovorniki return hubs zato trdijo, da mora imeti dokončna odločitev o vrnitvi tudi dejanske posledice.
KRITIKI OPOZARJAJO NA ČLOVEKOVE PRAVICE
Na drugi strani organizacije za človekove pravice opozarjajo, da bi lahko takšni centri povzročili dolgotrajno pridržanje ljudi daleč od evropskega pravnega sistema.
Ključna vprašanja bodo zato: katera država bo centre gostila, kakšen pravni status bodo imeli ljudje v njih in kdo bo odgovoren za zagotavljanje njihovih pravic.
Prav od teh podrobnosti bo odvisno, ali bo sistem dejansko zaživel.
EVROPSKA MIGRACIJSKA POLITIKA SE VENDARLE SPREMINJA
Še pred nekaj leti bi bil predlog, da bi več evropskih držav skupaj organiziralo centre za vračanje zunaj EU, politično izredno težko predstavljiv.
Danes o njem uradno razpravlja skupina evropskih vlad.
Vprašanje zato ni več samo, ali bo EU učinkoviteje izdajala odločbe o vrnitvi, ampak kako bo zagotovila, da bodo te odločbe tudi dejansko izvršene.
Komentarji