🇦🇹 AVSTRIJA PREPOVEDALA HIDŽAB DEKLICAM, MLAJŠIM OD 14 LET – MUSLIMANSKA SKUPNOST NAPOVEDUJE USTAVNO BITKO
V Avstriji se je z začetkom novega šolskega leta začela izvajati ena najbolj odmevnih sprememb na področju vere in šolstva.
Deklice, mlajše od 14 let, v javnih in zasebnih šolah po novem ne smejo nositi naglavne rute, ki po islamski tradiciji pokriva glavo. Nova ureditev se je v ponedeljek prvič praktično začela izvajati na Dunaju, v Spodnji Avstriji in na Gradiščanskem.
Avstrijska vlada prepoved utemeljuje predvsem z zaščito svobodnega razvoja in samoodločanja deklic. Izobraževalni minister Christoph Wiederkehr poudarja, da želi država deklice, mlajše od 14 let, okrepiti pri njihovem osebnem razvoju.
KAJ SE ZGODI, ČE DEKLICA PRIDE V ŠO S HIDŽABOM?
Kazni ne sledijo takoj.
Učitelj mora učenko najprej pozvati, naj pokrivalo odstrani. Če tega ne stori, sledi pogovor vodstva šole z deklico in njenimi starši oziroma skrbniki.
Če se kršitve nadaljujejo, se vključi pristojna šolska oblast in lahko steče upravni postopek. Šele kot skrajni ukrep so predvidene globe od 150 do 800 evrov.
To pomeni, da je zakon zasnovan postopno: najprej opozorilo in pogovor, šele nato možnost finančne sankcije.
MUSLIMANSKA SKUPNOST: ZAKON JE DISKRIMINATOREN
Toda zgodba se z začetkom izvajanja zakona šele zares začenja.
Islamska verska skupnost v Avstriji (IGGÖ), ki uradno zastopa muslimane v državi, meni, da prepoved posega v temeljne pravice in diskriminira muslimanske učenke.
Napovedala je pravni boj pred avstrijskim ustavnim sodiščem.
In prav tu postane zgodba še posebej zanimiva.
USTAVNO SODIŠČE JE PREJŠNJO PREPOVED ŽE RAZVELJAVILO
Avstrija je podoben zakon že imela.
Leta 2020 je ustavno sodišče razveljavilo prepoved islamskih naglavnih rut za mlajše učenke. Presodilo je, da je ureditev posebej prizadela muslimane in da je bila v nasprotju z zahtevo po verski nevtralnosti države.
Zato je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo pred sodniki končal tudi novi zakon.
Prvi poskus se je zgodil že letos. Julija so učenke oziroma njihovi starši vložili zahteve za presojo nove prepovedi, vendar jih je ustavno sodišče zavrglo, ker zakon takrat še ni veljal.
Pomembno: sodišče torej ni odločilo, da je novi zakon ustaven. O njegovi vsebini sploh še ni presojalo.
Zdaj, ko zakon dejansko velja, je pot do nove ustavne presoje odprta.
VLADA VERJAME, DA BO TOKRAT ZAKON OBSTAL
Avstrijska vlada trdi, da se je iz prejšnje sodne odločitve nekaj naučila.
Wiederkehr pravi, da je bilo pri pripravi nove zakonodaje veliko pozornosti namenjene temu, da bi bila skladna z ustavo. Hkrati priznava, da popolnega zagotovila ni.
Končno besedo bo imelo ustavno sodišče.
Razdeljeni so tudi strokovnjaki. Nekateri prepoved podpirajo kot ukrep za zaščito deklic pred družbenim ali družinskim pritiskom, drugi opozarjajo, da država posebej izpostavlja eno vero in s tem ponovno odpira vprašanje verske nevtralnosti.
KJE JE MEJA MED VERSKO SVOBODO IN ZAŠČITO OTROKA?
In tukaj pridemo do bistva razprave.
Verska svoboda je temeljna evropska pravica.
Toda pri otrocih se pojavi precej težje vprašanje:
Kdaj gre pri verskem oblačilu za otrokovo lastno odločitev – in kdaj za pravilo, ki mu ga določijo družina, okolje ali verska tradicija?
Avstrijska vlada je potegnila mejo pri 14 letih in dala prednost argumentu otrokovega samoodločanja.
Nasprotniki odgovarjajo, da država s tem neupravičeno posega v versko svobodo in posebej izpostavlja muslimane.
Zato bo prihodnja odločitev ustavnega sodišča pomembna daleč preko meja Avstrije.
Avstrija je svojo odločitev sprejela. Zdaj bo moralo sodišče povedati, ali je takšna prepoved tudi ustavno dopustna.
Komentarji