Shabana Mahmood, britanska notranja ministrica pakistanskega oziroma kašmirskega družinskega porekla in muslimanske vere, je na dogodku Tony Blair Institute v okviru konference laburistov v Liverpoolu zelo odkrito spregovorila o tem, kakšno vlogo ima vera v njenem življenju in pri njenem razumevanju politične odgovornosti. Njena starša sta v Veliko Britanijo prišla iz podeželskega Kašmirja v Pakistanu. Mahmoodova svoje vere ne predstavlja zgolj kot zasebne tradicije. Islam je

🇺🇸 KJE JE MEJA MED VERSKO SVOBODO IN VZPOREDNO DRUŽBO? Amerika je bila desetletja predstavljena kot talilni lonec narodov, kultur in verstev. Ljudje so prihajali z vseh koncev sveta, vendar je bila osnovna ideja jasna: različne korenine, skupna družba. Danes se ponekod odpira drugačno vprašanje. Kaj se zgodi, ko posamezne skupnosti začnejo graditi vse bolj samozadostno okolje, v katerem se velik del izobraževanja, verskega življenja in druženja odvija znotraj iste skupnosti

V Veliki Britaniji vse več pozornosti vzbuja muslimanski kolektiv Deenified oziroma Deen1fied. Na družbenih omrežjih se pojavljajo posnetki mladih muslimanskih aktivistov, ki govorijo o povezovanju skupnosti, veri in širjenju svojega delovanja. Sama skupina se predstavlja precej nedolžno. Na svoji uradni strani svoje korenine povezuje z verskimi vsebinami, islamskim izobraževanjem, druženjem ter ustvarjanjem občutka skupnosti. Toda njihove javne aktivnosti niso omejene samo n

V Avstriji se je z začetkom novega šolskega leta začela izvajati ena najbolj odmevnih sprememb na področju vere in šolstva. Deklice, mlajše od 14 let, v javnih in zasebnih šolah po novem ne smejo nositi naglavne rute, ki po islamski tradiciji pokriva glavo. Nova ureditev se je v ponedeljek prvič praktično začela izvajati na Dunaju, v Spodnji Avstriji in na Gradiščanskem. Avstrijska vlada prepoved utemeljuje predvsem z zaščito svobodnega razvoja in samoodločanja deklic. Izobra

Francija že danes velja za eno evropskih držav z najstrožjimi pravili glede verskih simbolov in zakrivanja obraza. Toda Marine Le Pen želi iti še precej dlje. Kandidatka Nacionalnega zbora (RN) za francoske predsedniške volitve leta 2027 je konec avgusta ponovno obudila svoj dolgoletni predlog: nošenje islamske naglavne rute v javnem prostoru bi želela sankcionirati, o širšem zakonu proti islamističnim ideologijam pa naj bi odločali Francozi na referendumu. To ni razprava sam

Novo šolsko leto se je začelo tudi v zasebni muslimanski šoli Al-Kindi v Décines-Charpieuju pri Lyonu. Na prvi pogled običajen začetek pouka. Učenci prihajajo, učilnice se polnijo in šola nadaljuje svoje delo. Toda za Al-Kindi to nikakor ni običajno šolsko leto. Francoska država je tej ustanovi odpovedala pogodbo in s tem ukinila javno financiranje. Razlogi, ki so jih navedle oblasti, pa so precej resnejši od običajnega administrativnega spora. DRŽAVA JE REKLA DOVOLJ – VSAJ K

Francoski Nacionalni zbor (Rassemblement National – RN) je pred predsedniškimi volitvami leta 2027 ponovno odprl eno najbolj eksplozivnih političnih vprašanj v Franciji. Če Marine Le Pen pride na oblast, želi njena politična opcija prepovedati nošenje islamske tančice oziroma hidžaba v javnem prostoru. In tokrat ne govorijo več samo o prepovedi. Govorijo tudi o denarnih kaznih za ženske, ki bi prepoved kršile. Poslanec RN in eden tesnejših sodelavcev Marine Le Pen Jean-Philip

Prizori, ki smo jih bili dolga leta vajeni predvsem iz britanskih mest, se vse pogosteje pojavljajo tudi v Španiji. Tokrat je kamera posnela muslimanski verski sprevod na Calle Alozaina v Málagi, v mestnem okrožju Cruz de Humilladero. Po informacijah, ki spremljajo posnetek, naj bi šlo za praznovanje Mawlida – obeleževanje rojstva preroka Mohameda. Tega podatka za konkretni posnetek iz neodvisnega lokalnega vira nismo uspeli dokončno potrditi, vendar oblika sprevoda in zelene

Po družbenih omrežjih ponovno kroži izjava Giorgie Meloni, ob kateri se pojavljajo trditve, da gre za izmišljen citat oziroma politični meme. Toda preverili smo original. Bistvo izjave je resnično. Meloni je te besede izrekla 19. oktobra 2019 na Piazza San Giovanni v Rimu, celoten prepis govora pa je še danes objavljen na njeni uradni spletni strani. In najpomembnejši del njenega sporočila je bil zelo neposreden. »ČE VAS MOTITA KRIŽ ALI JASLICE, POTEM TUKAJ NE BI SMELI ŽIVETI

O ravnanju Kitajske z Ujguri in drugimi muslimanskimi skupnostmi v Xinjiangu se govori že leta. Mošeje so bile zaprte, porušene ali spremenjene, z nekaterih so odstranili kupole in minarete. Hkrati so množice Ujgurov končale v centrih, ki jih Kitajska predstavlja kot centre za poklicno izobraževanje, deradikalizacijo in boj proti ekstremizmu. Toda ena stvar pri tej zgodbi posebej izstopa: odziv muslimanskega sveta. KO BI PRIČAKOVALI PROTEST, JE PRIŠLA PODPORA Leta 2019 je več