FRANCIJA ZAPRLA FINANČNO PIPO, ISLAMSKA ŠOLA AL-KINDI PA ŠE NAPREJ ODPIRA VRATA
Novo šolsko leto se je začelo tudi v zasebni muslimanski šoli Al-Kindi v Décines-Charpieuju pri Lyonu.
Na prvi pogled običajen začetek pouka. Učenci prihajajo, učilnice se polnijo in šola nadaljuje svoje delo.
Toda za Al-Kindi to nikakor ni običajno šolsko leto.
Francoska država je tej ustanovi odpovedala pogodbo in s tem ukinila javno financiranje.
Razlogi, ki so jih navedle oblasti, pa so precej resnejši od običajnega administrativnega spora.
DRŽAVA JE REKLA DOVOLJ – VSAJ KAR ZADEVA JAVNI DENAR
Januarja 2025 je prefektura Rhône sprejela odločitev o prekinitvi pogodbe med državo in šolskim kompleksom Al-Kindi.
Odločitev je začela učinkovati z začetkom šolskega leta 2025/26.
To pomeni veliko spremembo.
Ko zasebna šola v Franciji deluje sous contrat oziroma na podlagi pogodbe z državo, država sodeluje pri njenem financiranju, zlasti pri plačah učiteljev.
Al-Kindi je ta status izgubil.
Francoski davkoplačevalci torej šole na prejšnji način ne financirajo več.
OBLASTI NISO GOVORILE LE O PAPIRJIH IN BIROKRACIJI
Še pomembnejše je vprašanje, zakaj je država sploh ukrepala.
V uradnem odgovoru francoskega ministrstva za izobraževanje parlamentu so med očitki navedene neskladnosti pri izvajanju pouka, vprašanja spoštovanja vrednot republike, mešanje pogodbenih in nepogodbenih dejavnosti ter pomanjkanje preglednosti pri administrativnem in finančnem upravljanju.
Toda to še ni vse.
Oblasti so opozorile tudi na določena učna oziroma dokumentarna gradiva, pri katerih so se pojavila vprašanja skladnosti z načeli enakosti žensk in moških, človekovega dostojanstva, zavračanja diskriminacije in nasilja. [Francoska Narodna skupščina – uradni odgovor o Al-Kindiju](https://www.assemblee-nationale.fr/dyn/17/questions/QANR5L17QE4182?utm_source=chatgpt.com)
To niso obtožbe nekega anonimnega profila na družbenih omrežjih.
To so razlogi, ki jih je v zvezi z ukrepanjem proti šoli navajala francoska država.
AL-KINDI SE JE OBRNIL NA SODIŠČE
Vodstvo ustanove odločitve ni preprosto sprejelo.
Al-Kindi je sprožil pravni boj in zahteval začasno zadržanje odločitve o prekinitvi pogodbe.
Toda marca 2025 je upravno sodišče v Lyonu zahtevo za začasno zadržanje zavrnilo.
S tem je odločitev države ostala v veljavi. [Upravno sodišče v Lyonu – odločitev v primeru Al-Kindi](https://lyon.tribunal-administratif.fr/qui-sommes-nous/vie-du-tribunal/al-kindi-pas-de-suspension-de-la-decision-de-la-prefete-du-rhone-de-resilier-le-contrat-d-association-avec-l-etat?utm_source=chatgpt.com)
TODA ŠOLA NI BILA ZAPRTA
In tukaj zgodba postane še zanimivejša.
Izguba pogodbe z državo ni isto kot prepoved delovanja.
Al-Kindi je lahko nadaljeval kot zasebna ustanova hors contrat – brez pogodbe z državo.
To pomeni, da mora financiranje iskati predvsem drugje, država pa ima nad takšnimi ustanovami drugačen odnos kot pri pogodbenih zasebnih šolah.
Šola torej ni izginila.
Vrata so ostala odprta.
Al-Kindi tudi za šolsko leto 2026/27 nadaljuje svoje dejavnosti.
FRANCIJA JE ZAPRLA PIPO – STARŠI LAHKO ŠE NAPREJ POŠLJEJO OTROKE TJA
Prav v tem je politično najbolj zanimiv del zgodbe.
Francoska država je presodila, da so težave dovolj resne, da ustanovi odvzame pogodbeni status in javno financiranje.
Toda hkrati niso bili izpolnjeni oziroma uporabljeni pogoji za to, da bi država ustanovo preprosto zaprla.
To je pomembna razlika.
Francija ima dolgo tradicijo zasebnega in verskega izobraževanja, svoboda izobraževanja pa ne velja samo za muslimanske ustanove.
Če bi država želela zapirati šole zgolj zato, ker so verske, bi enako vprašanje hitro zajelo tudi katoliške, judovske in druge zasebne šole.
Ključno vprašanje zato ni, ali je šola muslimanska.
Ključno vprašanje je:
Kaj mora država storiti, kadar pri katerikoli verski šoli ugotovi prakse ali vsebine, za katere meni, da so v nasprotju s temeljnimi načeli republike?
JE ODVZEM JAVNEGA DENARJA DOVOLJ?
Francoski odgovor je bil v primeru Al-Kindija za zdaj jasen:
država ustanove ne bo več financirala na podlagi prejšnje pogodbe.
Toda kritiki lahko upravičeno postavijo naslednje vprašanje.
Če so bile ugotovljene nepravilnosti dovolj resne za tako drastičen finančni ukrep, zakaj lahko ustanova še vedno izobražuje otroke, če izpolnjuje pogoje za zasebno šolo brez pogodbe?
Po drugi strani obstaja pomembna pravna meja.
Izguba državnega financiranja sama po sebi še ne pomeni, da obstaja pravna podlaga za popolno prepoved šole.
In prav tu se srečata dva francoska principa: svoboda izobraževanja in obramba republikanskih vrednot.
KJE JE MEJA?
Primer Al-Kindi je zato veliko več kot zgodba o eni šoli v predmestju Lyona.
Gre za vprašanje, s katerim se bo Francija zaradi vse večjih razprav o verskem izobraževanju, sekularizmu in tako imenovanem separatizmu verjetno srečevala tudi v prihodnje.
Država lahko zapre finančno pipo.
Lahko izvaja nadzor.
Lahko zahteva spoštovanje zakonov.
Toda kdaj nepravilnosti postanejo tako resne, da država ne bi smela reči samo »ne bomo vas več financirali«, temveč:
»TUKAJ OTROK NE BOSTE VEČ IZOBRAŽEVALI.«
To je pravo vprašanje primera Al-Kindi.
Ali je Francija ravnala pravilno ali bi morala iti še korak dlje?
Komentarji