LE PEN ŽELI REFERENDUM O HIDŽABU: FRANCIJA PRED NOVO VELIKO BITKO O ISLAMU, SEKULARIZMU IN VERSKI SVOBODI
Francija že danes velja za eno evropskih držav z najstrožjimi pravili glede verskih simbolov in zakrivanja obraza.
Toda Marine Le Pen želi iti še precej dlje.
Kandidatka Nacionalnega zbora (RN) za francoske predsedniške volitve leta 2027 je konec avgusta ponovno obudila svoj dolgoletni predlog: nošenje islamske naglavne rute v javnem prostoru bi želela sankcionirati, o širšem zakonu proti islamističnim ideologijam pa naj bi odločali Francozi na referendumu.
To ni razprava samo o burki in nikabu.
Tokrat je v središču hidžab oziroma islamska naglavna ruta, pri kateri obraz ostane viden.
LE PEN: O TEM NAJ ODLOČIJO FRANCOZI
Razprava je ponovno izbruhnila 30. avgusta, ko je poslanec RN Jean-Philippe Tanguy predstavil precej konkreten način izvajanja ukrepa.
Ženske, ki bi v javnem prostoru kljub prepovedi nosile islamsko naglavno ruto, bi lahko dobile denarno kazen. Tanguy je princip primerjal s kaznovanjem ljudi, ki v avtomobilu ne uporabljajo varnostnega pasu.
Dan pozneje je Le Pen potrdila širši politični načrt.
Če pride na oblast, želi Francozom na referendumu predložiti zakon proti temu, kar sama imenuje »islamistične ideologije«, med ukrepi pa bi bila tudi sankcija za nošenje »islamističnega« pokrivala v javnem prostoru.
To pomeni, da bi ukrep lahko veljal tudi na ulicah in drugih javnih prostorih – ne samo v šolah ali državnih ustanovah.
TO NI ISTO KOT FRANCOSKA PREPOVED BURKE IN NIKABA
Ta razlika je ključna.
Francija je že leta 2010 sprejela prepoved zakrivanja obraza v javnem prostoru. Ta ureditev v praksi zajema tudi nikab in burko, kadar zakrivata obraz.
Toda hidžab je nekaj drugega.
Hidžab pokriva lase in vrat, obraz pa ostane viden.
Zato obstoječe pravilo o zakrivanju obraza samo po sebi ne prepoveduje običajnega hidžaba na francoski ulici.
Francija ima poleg tega od leta 2004 prepoved vidnih oziroma izrazitih verskih simbolov za učence v javnih osnovnih in srednjih šolah. Ta ureditev ni omejena samo na islam, ampak zajema izrazite verske simbole različnih religij.
Le Pen želi mejo premakniti iz institucij v širši javni prostor.
BARDELLA JE PREVIDNEJŠI
Zanimivo je, da niti znotraj RN glede izvedbe ni popolnega soglasja.
Predsednik stranke Jordan Bardella je glede avtomatičnega kaznovanja žensk precej previdnejši.
Ko so ga novinarji vprašali o globah, je poudaril, da RN ne želi vzpostaviti nekakšne »policije oblačenja«.
Po njegovih besedah bi najprej odločali Francozi na referendumu. Govoril je o širšem referendumu o »islamistični ideologiji«, ki bi vseboval več ukrepov, med njimi tudi razširitev omejevanja verskih simbolov.
Le Monde je že julija poročal o precejšnjih pomislekih znotraj RN glede izvedljivosti splošne prepovedi hidžaba v javnosti. Le Pen pa pri svojem dolgoletnem stališču vztraja.
NAJVEČJA OVIRA? FRANCOSKA USTAVA
Politično je predlog zelo odmeven.
Pravno pa je bistveno težji.
Francoska sekularnost oziroma laïcité namreč ne pomeni preprosto, da posameznik na ulici ne sme pokazati svoje vere.
Nevtralnost je posebej zavezujoča za državo, njene institucije in javne uslužbence. Posameznik pa ima načeloma pravico javno izražati svojo vero, dokler niso podani legitimni razlogi za omejitev te svobode.
Prav zato pravniki opozarjajo, da bi splošna prepoved hidžaba na ulici naletela na resne ustavne ovire in tudi vprašanja skladnosti z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.
In tukaj postane referendum posebej zanimiv.
Le Pen želi ukrepu dati neposredno demokratično legitimnost, vendar referendum sam po sebi ne izbriše vseh ustavnopravnih težav. Le Monde opozarja, da bi lahko bila za takšno pot potrebna celo predhodna sprememba ustavnega okvira.
TUDI FRANCOSKA POLITIKA JE RAZDELJENA
Nasprotovanje ne prihaja samo z levice.
Nekdanji premier Édouard Philippe je idejo označil za nevarno in ustavno problematično, kritični so bili tudi drugi politiki sredine in desnice. Jean-Luc Mélenchon na levici predlog ostro zavrača.
Zagovorniki predloga pa trdijo, da pri hidžabu ne gre samo za osebno versko izbiro, temveč je lahko tudi politični oziroma ideološki simbol islamizma.
In ravno tukaj poteka bistvena bitka:
Ali je hidžab predvsem izraz osebne verske svobode ali lahko država določene njegove oblike oziroma uporabo obravnava kot politično manifestacijo islamizma?
Od odgovora na to vprašanje je odvisen velik del francoskega spora.
FRANCOSKA JAVNOST JE PREPOVEDIM PRECEJ NAKLONJENA
Le Pen pri tej temi ne govori samo svojemu tradicionalnemu volilnemu jedru.
Javnomnenjske raziskave že več let kažejo precejšnjo podporo dodatnim omejitvam.
Le Monde je julija navedel raziskavo Verian, po kateri je prepoved naglavne rute v javnem prostoru podpiralo 66 odstotkov vseh vprašanih Francozov, med simpatizerji RN pa kar 94 odstotkov.
To še ne pomeni, da bi referendum nujno uspel – vprašanje, kampanja in pravna oblika bi bili odločilni.
Pomeni pa, da predloga ni mogoče odpraviti kot vprašanje, ki zanima samo politični rob.
FRANCIJA BI ŠLA BISTVENO DLJE OD PREPOVEDI ZAKRIVANJA OBRAZA
Prav to je najpomembnejši del zgodbe.
Po Evropi že poznamo prepovedi burke, nikaba oziroma drugih oblik popolnega zakrivanja obraza.
Tam lahko država kot argument navaja identifikacijo, varnost in potrebo po vidnem obrazu pri družbeni komunikaciji.
Pri hidžabu ta argument odpade.
Obraz je viden.
Če bi Francija prepovedala tudi hidžab v širšem javnem prostoru, bi zato šlo za kakovostno drugačen in bistveno širši poseg v versko oblačenje.
In prav zato bo francoska razprava zanimiva tudi za preostalo Evropo.
VPRAŠANJE, KI BO FRANCOSKO POLITIKO SPREMLJALO DO VOLITEV 2027
Marine Le Pen to idejo zagovarja že leta.
Toda zdaj jo ponovno postavlja v ospredje tik pred začetkom ključnega obdobja pred predsedniškimi volitvami leta 2027.
Na eni strani bo argument:
Francoska država mora odločneje omejiti politični islam in braniti svoj sekularni značaj.
Na drugi:
Država ne sme muslimanki določati, kaj lahko nosi na ulici, če ima obraz odkrit in ne ogroža javnega reda.
In potem je tukaj še tretje vprašanje, ki bo morda najpomembnejše:
Če večina Francozov na referendumu glasuje za prepoved, ali lahko večina omeji versko svobodo manjšine, ki jo varujeta ustava in evropsko pravo?
Prav zaradi tega zgodba ni samo zgodba o kosu blaga.
Gre za veliko evropsko vprašanje o islamu, sekularizmu, integraciji, svobodi posameznika in o tem, kje so meje oblasti demokratične večine.
Komentarji